TEMA MESECA

FRIZERSKI SALONI

(skica in tekst_Tine Škrlj Jakomin u.d.i.a.)


Že kratek sprehod po centru Ljubljane odkrije široko paleto salonov s takim in drugačnim oblikovalskim pristopom, tako k striženju kot izbrani notranji opremi in osvetlitvi. Nekateri saloni so urejeni kot laboratoriji za obdelavo vašega lasišča in vaše zunanje podobe ter se radi združujejo s kozmetičnimi saloni ali imajo zaposlenega vsaj enega specialista za manikuro, obrazno nego ali ličenje. Drugi so se odločili za bolj domač oz. oseben pristop in običajno to izražata tudi oprema in število zaposlenih (lastnik in še kak pomočnik). Oprema je pri slednjemu tipu lahko kar babičin preostanek pohištva z starejšimi vrtljivimi oblazinjenimi stoli medtem ko pri prvem tipu prevladujejo gladke površine, nova oprema in svetlejše barve. Pri svetlobi je ravno tako razlika: medtem ko se boste v svetlih salonih s hladnejšo barvo svetlobe videli tako kot vas vidijo drugi zunaj na dnevni svetlobi, vas v temnejših salonih prikažejo v luči, ki je podobna svetlobi naših bivalnih prostorov. Pri topli, skoraj rumenkasti svetlobi halogenskih žarnic ali sijalk z nizko temperaturo barve svetlobe (2700K) bo barva vaših las izgledala izredno popačeno. Pri nizkih jakostih svetlobe ne boste opazili večjih napak na vaši pričeski in običajno so ravno taki, po domače urejeni, prostori temnejši in v kontrastu s svetlobo zunaj. Prvi korak iz rumeno osvetljenega, toplega salona na svež, hladen zrak in hladno dnevno svetlobo razkrije vašo pravo barvo las in obliko frizure.

PROJEKT MESECA

LASSANA

(arhitektura in oprema_Ariana Furlan Prijon, Vid Razinger in Jernej Prijon, fotografije_Matevž Paternoster, tekst_avtorji in Arcadia, leto izvedbe_2013)


Prenova frizerskega salona v Konzorciju predstavlja pomemben korak v dolgoročni strategiji prenove verige salonov Lassane d.d. Ta znana veriga ljubljanskih salonov se je v letu 2008 odločila za dolgoročni proces prenove salonov. Takrat nastavljen koncept prenove je nastavil estetiko, ki je podrejena potrebam ljudi, skupnosti, okoliškemu prostoru, lokalnemu urbanemu kontekstu in obstoječim objektom. Namesto nekritično modne prenove, ki bi vizualno poenotila verigo, so zgodba Lassane prenove, ki niso revolucije, temveč oblikovanje, kjer je vsak poseg eden izmed korakov v dolgoročni strategiji. Ekonomski razmislek na dolgi rok, kot ga prakticira podjetje, ima konkretne vizualne rezultate – izogibanje modnosti prostorskih rešitev, občutljivost do uporabnikov, zaposlenih, objektov, urbanega konteksta, okolice,... Salon v Konzorciju je kot največji salon Lassane s svojo centralno lokacijo v veliki meri nosilec identitete podjetja.

Ključna funkcionalna poteza prenove je oblikovanje enotnega prostora v pritlični etaži salona. Prostor tako ni več fizično ločen na ženski in moški del. V osrednjem delu salona so zbrani povezovalni sklopi – sprejemni pult, prodajna vitrina in večnamenski pult. Delovna mesta so razporejena ob bočnih stenah prostora. V sklopu prenove so bili preurejeni tudi kletni prostori kjer se nahajata kozmetični in pedikerski del salona ter pomožni prostori.

Uporabljene barve in materiali so nevtralni, zadržani in nevpadljivi – bela in svetlo rjava, usnje in hrastov furnir. Notranjost tako predstavlja diskretno ozadje življenju v salonu. Svetla in izčiščena notranjost se hkrati učinkovito povezuje z javnim prostorom pred lokalom . Prostor pred Konzorcijem je eden najbolj živahnih javnih prostorov v mestu, nanj pa se salon odpira preko velike celostenske zasteklitve, nagovarja ga z veliko svetlečo podobo in LCD displayem – skratka ustrezno najbolj metropolitanskemu mestnemu ambientu.

Osvetlitev salona je sestavljena iz splošne, razpršene svetlobe ter delovnih luči v obliki spotov nad posameznimi delovnimi mesti. Nivo osvetljenosti je visok, okoli 800lux, barva svetlobe je nevrtalno bela, 4000K. Veliko razpršene, neusmerjene svetlobe pomeni svetle stene in občutek svetlega zračnega prostora. Splošno ambientalno svetlobo zagotavlja velika okrogla barisol stropna osvetlitev, ki vizualno poudarja enovitost osrednjega prostora salona. Ponoči ostanejo prižgane zgolj dekorativna svetilna telesa, ki dajo salonu povsem drugačen izgled.

NOVOSTI IN ZANIMIVOSTI

iGUZZINI ...iPRO

94 različnih tipov reflektorjev sestavlja družino iPro. Zanimivi so ne seamo zaradi preproste kompaktne oblike ampak tudi zaradi različnih možnosti aplikacij (na stebru, steni, stropu, tleh...), različnih izvorov svetlobe in izjemnega nabora kotov svetlobe. Samo LED svetilo iPro micro je na voljo s 6 različnimi koti svetlobe (od izjemno ozkega-8° do popolnoma odprtega- 84°). To nam omogoča da z istim modelom osvetljujemo različno velike površine, predmete itd...
  • Barva: siva in bela
  • Svetlobni vir: LED, HIT, halogen
  • Material: aluminij
  • Zaščita: IP66 (protiprašna in proti curkom vode), IK07

iPRO

FLOS ... Circle of light

oblikovanje_FLOS Architectural
Krožni rez v stropu. Svetilo je namenjeno suhomontažnim stropom saj ga je potrebno premazati z izravnalno maso in prebarvati tako da ostane samo rez v stropu. Izjemno elegantno svetilo primerno za vse prostore. LED izvori so fiksirani v svetilu kot svetlobe je okoli 20° na LED (okoli 1m širok snop nad mizo pri 2.5m višine stropa pri najmanjšem modelu). Svetilo je znotraj črne barve.
  • Barva:
  • črna znotraj
  • Svetlobni vir: 12/23/36 x PowerLED 3W 285lm
  • skupaj na svetilo od 1020 do 3060lm
  • Barva svetlobe: 3000K CRI 80
  • Zaščita: IP20
  • Teža: 12/17/28 kg glede model

circle of light

ARTEMIDE ... Dinarco

oblikovanje_Carlo Forcolini, Giancarlo Fassina 2011
Stensko nadgradno svetilo bele barve enakomerno razpršuje svetlobo po steni navzgor. Svetilo je zaradi svoje moči, odprtega tipa izvora svetlobe primerno za vse prostore, ki potrebujejo malce več posredne, odbite svetlobe. Taka svetloba je mehka in ne ustvarja močnih senc ter uporablja strop kot odsevnik.
  • Material:
  • barvan aluminij
  • Barva:
  • bela
  • Svetlobni vir: halogen 160W R7s 3300lm CRI 100
  • Zaščita: IP20
  • Teža: 12/17/28 kg glede model

Dinarco

TEORIJA

Večji učinek z manj svetlobe 2/2

vir znanja in slik_The architecture of Light, Russel Sage, Conceptnine 2008; besedilo: Tine Škrlj u.d.i.a.


Uporaba phototropizma za priteg pozornosti
Photropism smo že omenili dve številki nazaj - privlačnost svetlobe, lastnost, da nas kot veščo ponoči svetloba "vleče" k sebi. Ta instinkt uporabimo da pritegnemo pozornost na površine, objekte in prostore, s katerimi želimo da ljudje vzpostavijo kontakt. Phototropism sugerira, da bo ne glede na pogoje in pričakovanja, v sobi polni raznolike opreme, zanimivega poda, barvnih sten in mozaično opremljenih površin, naključni obiskovalec prvo opazil prižgano svetilo na mizici v kotu. Z razumevanjem tega dejstva vemo, da imamo v rokah obiskovalčevo/gledalčevo pozornost pri načrtovanju prostora. Phototropism narekuje, da se opazovalčevo oko premika iz najsvetlejše površine proti naslednji svetli površini. To pomeni, da lahko pogosto prepričamo opazovalca, da je prostor svetel, če ga preprosto usmerimo (oz. njegovo pozornost) proti nekaj večjim svetlim površinam.

Osvetlitev vertikalnih površin
Tretje orodje človeške percepcije na katerega se zanašamo temelji na predpostavki, da je človeški vizualni sistem narejen tako, da prevaja/bere svetlobo, ki se odbija od okoliških površin. Oči ne morejo narediti veliko z večjo količino svetlobe, ki prihaja naravnost iz svetlobnega vira. Torej, percepcija svetlosti prostora ima več za opraviti s percepcijo svetlih površin v prostoru kakor s svetlostjo (močjo) svetlobnih izvorov. Ta koncept se lahko ponazori z odrskim igralcem pod žarometom. Velika količina svetlobe je usmerjena nanj, on pa ima še vedno občutek da je v temnem prostoru. Drug primer je preprosta soba s "sijočim" lestencem v sredini. Lestenec lahko pritegne pozornost, toda nikakor ni nujno, da lahko ustvari svetel prostor. Ker smo pokončna bitja, se zanašamo na svetlobo, ki se odbija od vertikalnih površin, ki ustvarjajo naše okolje in definirajo naš periferni vid. V večini naših vsakodnevnih aktivnostih je naše vidno polje naravnost pred nami. Tudi kadar gledamo okoli nas, uporabljamo pokončne vertikalne površine naše okolice, da bolje definiramo svoje okolje. Občutki prostosti ali utesnjenosti in splošne kvalitete svetlobe so definirani s stanjem sten, stropa, horizontov in stanjem neba, ki vlada naravni svetlobi. Edini trenutek ko gledamo navzdol je, ko se želimo prepričati o varnosti poti pod nami; tako je edini trenutek ko potrebujemo svetlobo le na tleh takrat, ko želimo osvetliti pot pod nami.

Povzetek naših svetlobnih taktik
Vid se bo prilagodil tako, da bo izvlekel karseda največ iz nizkih nivojev osvetljenosti in hkrati blažil previsoke nivoje osvetljenosti. Svetlost je subjektivna ocena temelječ na kontrastu med dvema osvetljenima površinama. Ljudi instiktivno privlačijo svetle površine, prostori in predmeti. Ljudje opredelijo nivo svetlosti iz osvetljenih vertikalnih površin okoli njih.

Ti štirje elementi (Zanašanje na adaptacijo / Svetlost skozi kontrast / Uporaba phototropizma za priteg pozornosti / Osvetlitev vertikalnih površin) človeške percepcije sodelujejo skupaj, da bi formulirali osnove o tem, kako naj oblikujemo svetlobo v naših prostorih. S to osnovo je naš pristop k oblikovanju postal študija o tem, kako ustvariti najboljši učinek z usmerjanjem svetlobe na nekaj specifičnih površin. Ta pristop se začne s prepoznavanjem in identificiranjem površin, ki se najbolje odzovejo na svetlobo. Kam naj usmerimo svetlobo, da "potegnemo" ljudi skozi prostore? Kje lahko povečamo precepcijo svetlosti prostora z osvetlitvijo vertikalnih povšin in predmetov? Kje se lahko zanesemo na kontrast med nivoji osvetljenosti, da ustvarimo vizualno zanimanje? Z odgovori na ta vprašanja bomo ustvarili bolj dinamične, vizualno bolj zanimive prostore s "slikanjem" specifičnih "kosov" svetlobe na specifične površine za doseganje ciljev svetlobnega oblikovanja prostora. Ta pristop k osvetlitvi je pravo nasprotje enakomerni osvetlitvi prostora z visokim nivojem osvetljenosti. Za doseganje specifičnih postavitev svetlobe je na voljo oblikovalcu svetlobe veliko diskretnih orodij; to so v arhitekturo intergirana svetila (vgradna), ki mečejo fokusiran snop svetlobe na željeno površino. Z uporabo teh skritih, usmerjenih svetlobnih virov, definiramo prostor kot seštevek osvetljenih površin za razliko od skupka presvetlih izvorov svetlobe ali polja svetlobe generične svetlosti. Ker preživimo tako veliko časa v pisarnah in učilnicah, ki imajo običajno čez celoten prostor enakomerne nivoje osvetljenosti, smo prepričani, da je tak princip pravilen oz. varen način osvetlitve prostora. Vendar postaja z učenjem artikuliranja naših ciljev osvetlitve vedno bolj jasno, da so taki prostori osvetljeni tako zaradi tega, da se lahko usedemo kjerkoli v prostoru in nadaljujemo z delom tudi za daljše časovno obdobje. Zaradi tega se učimo razumevanja, da je svetloba oz. da so osvetljene površine naš medij. Ta preprosta sestavljalna metoda oblikovanja specifičnih kosov svetlobe nas vodi skozi vse naše načrte.

STROBO

Ureditev obrežja Sene

Letošnje poletje so se Parižani in obiskovalci francoske prestolnice razveselili ureditev nabrežij Sene. Po petih letih posvetovanj, načrtovanj in nazadnje dela sta urejeni dve ločeni območji, v bližini postaje Austerlitz na vzhodu in za otroke še posebej atraktiven del od Pont du Alma do Muzeja Orsey (pas v dolžini 2,3 km) na zahodnem delu ožjega centra mesta...

trajekt-Sena

Betonski vrt v Fužinskem gradu

Kolekcija vrtnega pohištva Moj betonski vrt arhitektke in oblikovalke Tine Rugelj izraža željo po oblikovanju filigranskega pohištva z estetskimi lastnostmi vlaknocementa. Kolekcija, ki jo izdeluje Esal, d.o.o., je trpežna, preprosta za vzdrževanje, odporna proti vremenskim vplivom in zelo primerna za uporabo na prostem. Razstava traja že od junija in bo postavljena do novembra...

betonski vrt

Okrogla miza-deregulacija

Na prvi okrogli mizi o deregulaciji, na kateri je bila predstavljena nemška regulacija, se bomo tokrat poglobili v avstrijsko ureditev arhitekturne in sorodnih dejavnosti. Z zakoni, administrativnim sistemom, vsebinami projektov in načinom delovanja nas bo seznanil avstrijski arhitekt, koroški slovenec Anton Reichmann...

okrogla miza

Koncept normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov

Po vrsti posvetov s predstavniki strokovne in institucionalne javnosti je MzIP pripravil "Koncept normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov". Koncept bo v mesecu avgustu prestal medresorsko obravnavo in potrditev na vladi, nato se bo jeseni pristopilo k aktivni pripravi zakonskih rešitev....

koncept